Delo društva v prvem tromesečju leta 2022

 

Delo društva v prvem tromesečju

Dobra četrtina leta 2022 je že za nami. Začelo se je seveda z že dobro poznanimi nam ukrepi in omejitvami zaradi možnosti okužbe s sedaj ne več povsem novim, a še vedno z neznank polnim koronavirusom SARS-CoV-2. V zadnjih dveh letih je postal tako on in vse njegove različice, kot tudi bolezen, ki jo povzroča, torej tole zahrbtno, strašljivo obolenje COVID-19, naša realnost, ki bo, kot vse kaže, odslej nekje v potuhnjeni zasedi nenehno prežala na vsakogar izmed nas.

Ampak življenje se vendarle polagoma vrača v stare tirnice, seveda še vedno z določenimi preprekami in z nujno opreznostjo ter s kar največjo možno previdnostjo, v skrbi tako za svoje zdravje kot za zdravje celotne družbe.

Zato so se tudi v Medobčinskem društvu slepih in slabovidnih Murska Sobota v prvem letošnjem četrtletju vsi posebni socialni programi izvajali v manjših skupinicah, seveda upoštevajoč trenutno veljavne ukrepe in priporočila.

Tako je bilo izvedeno začetno računalniško usposabljanje za zgolj nekaj uporabnikov in šest članov skupinice za samopomoč Modri se je občasno srečevalo pod vodstvom fizioterapevtke Julijane Prosen.

Športniki so vso zimo pridno trenirali in se tudi uspešno udeleževali tekmovanj.

Peščica pogumnih posameznikov se je lotila spoznavanja, učenja in branja brajice in spet druga računalniškega opismenjevanja.

Tudi pevski zbor po krajši prekinitvi znova nadaljuje z vajami, čeprav vsakokrat v okrnjeni zasedbi. Vedno namreč manjka kdo, ki zaradi trenutnega slabšega počutja ne želi ogrožati niti sebe, niti drugih.

Posebna pozornost v izvajanju programov pa je bila v tem obdobju namenjena ciljni skupini članov društva nad 65 let, predvsem zaradi nujnosti usposabljanja za uporabo sodobnih tehničnih pripomočkov in posledično s tem tudi omogočanja boljše vključenosti v družbo in v programe, ki so zaradi epidemije v dvoletnem obdobju socialne izoliranosti in posledično vse večje odtujenosti potekali večinoma na daljavo s pomočjo sodobnih informacijskih tehnologij.

Tajnica Metka je šla še korak dlje. Z vso svojo dobrohotno zagnanostjo in z vztrajnim pogumom je zainteresirane člane društva, kakih deset jih je bilo, ob strokovni podpori g. Živko-ta, inženirja računalništva, na daljavo, s pomočjo sodobnih tehnologij, izvajala individualna usposabljanja za uporabo ZOOM-a, ki je v minulih dveh letih, ko se je življenje kar nekajkrat tako rekoč zaustavilo, postal edina prepotrebna vez med prijatelji, znanci in vse bolj tudi edina možnost druženja, izobraževanja, klepeta v skupini.

Meseca marca je bil izveden tudi redni letni zbor članov, ki se ga je udeležilo zgolj 30 članov društva.

Potekal je v veliki dvorani hotela Zvezda ob strogem upoštevanju priporočil NIJZ in ukrepov vlade. Kot običajno na zboru članov društva, so bila tudi tokrat prisotnim podana poročila o opravljenem delu in o poslovanju v minulem letu. Po krajši razpravi so sprejeli še finančno ovrednoteni plan dela ter smernice za tekoče leto.

To pa je bilo tudi vse.

Po uradnem delu je sledila še malica in nato kar najhitreje pot domov, v varno zavetje med svoje štiri stene, v krog svoje družine. Kdor jo pač še ima nekje blizu, v svojem domovanju...

Kje, le kje so tisti dobri stari časi, ko je bil zbor članov seveda v prvi vrsti soodgovornost in obveza vsakega posameznika za uspešno delo društva, obenem pa resnični praznik, ki je trajal do poznega popoldneva? Praznik brez omejitev, brez strahu pred okužbo, brez varnostne razdalje. Morda celo z glasbo in s plesom, vsekakor pa po uradnem delu obvezno s sproščenim druženjem, s prepevanjem za dušo, s pristnim veseljem, s spontanimim klepetom in s smehom. Dan, ko je duša vriskala...

Kako daleč je že vse to...

 

Veselje v novih društvenih prostorih

Kljub na vsakem koraku prežeči koroni pa se je v zadnjem letu dni v MDSS Murska Sobota dogajalo nekaj izjemnega, kar smo si vsi člani že dolgo želeli. Odkar je investitor porušil staro murskosoboško kirurgijo, kjer je društvo čisto na vrhu, v tretjem nadstropju, v stvabi brez dvigala, imelo svoje prostore, in začel z gradnjo novega poslovnega objekta, smo vse težje pričakovali trenutek, ko je društvo končno dobilo svojo lastno prilagojeno hiško, novozgrajeni pritlični paviljon s svetlimi prostori in z veliko pokrito teraso.

Po prevzemu ključa lansko pomlad je bilo potrebnega še ogromno dela, skrbi in prizadevanj, da so društveni prostori dobili sedanjo prijazno in funkcionalno podobo z vso potrebno opremo in s prilagoditvami.

Po opravljenih storitvah vseh mogočih obrtnikov in monterjev so tudi številni člani in zaposleni vložili nešteto prostovoljnih ur dela, truda in energije, da je končno vse na svojem mestu - tako, kot mora biti in se sedaj člani v društvenih prostorih resnično dobro počutijo, se znajdejo, se ustrezno orientiratirajo in samostojno gibljejo s pomočjo talnih oznak in vseh drugih prilagoditev. Za slednje gre velika zasluga in zahvala tudi strokovni svetovalki, dr. Aksinji Kermauner, tiflopedagiginji.

Brez številnih sofinancerjev pa tak obsežni projekt seveda ne bi bil izvedljiv.

Še vedno pa ni ustrezno urejena okolica paviljona in predvsem ni zagotovljen varen dostop do njega, z vsemi prepotrebnimi zunanjimi oznakami in prilagoditvami, saj društvena zgradba stoji v neposredni bližini zelo prometne glavne ceste in velikega parkirišča.

Prav zaradi vsega tega je bil minuli torek na tem novem sedežu društva poseben dogodek, na katerem so predstavniki vseh štirih Lions klubov Pomurja, torej celotnega območja, ki ga pokriva MDSS Murska Sobota - Lions klub Murska Sobota, Gornja Radgona, Lendava in Ljutomer, društvu svečano predali skupno donacijo vseh štirih pomurskih lions klubov za dokončanje zunanjega dodatnega pokritega prostora za izvajanje socialnih programov in seveda za dokončno ureditev okolice.

Po uvodnem pozdravu in nagovoru predsednika društva Vojmira Prosena je spregovorila tudi conska predsednica Lions klubov Pomurja Marja Dolamič.

V svojem nagovoru je med drugim z očitnim občudovanjem povedala (citiram): “Slepi in slabovidni v naš svet vnašajo veliko dodane vrednosti. Tole simbolno znamenje pomeni, da smo v pomurski coni povezani vsi štirje lions klubi in da imamo posluh za Društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, v katerem se najdejo člani iz vseh pomurskih občin. Lionizem je svetovno gibanje in pomeni pomagati. Da smo v Pomurju znali povezati niti in pomagati, ni bilo veliko potrebno, kajti rastemo skupaj v tem prostoru, kjer sobivamo,” in nadaljevala: “Slepi in slabovidni svet dojemajo drugače. Nanj nas učijo gledati z drugačnimi očmi, ga opazovati in videti skozi njihove tenkočutne druge sposobnosti. Da so zelo aktivni, da se znajdejo v svetu športa, v svetu kulture, glasbe in v poznavanju okolice, so že neštetokrat potrdili. In še nekaj je treba poudariti: vsako druženje z njimi je izredno prijetno. V njihovi družbi ni zaznati neke nestrpnosti in neučakanosti. Enostavno živijo življenje za trenutek, ki jim je pravkar dan in mislim, da se iz tega lahko vsi nekaj naučimo,” nakar je Društvu podarila simbolni uokvirjeni znak lionistov, rekoč: “Dovolili smo si pripraviti ta znak in z njim pokazati spoštovanje, da ga bodo obesili v svojih prostorih in da bodo vedeli, da imajo zaveznika tudi v prihodnje.”

Po hvaležnem prevzemu simbolnega čeka in znaka ter po čudovitem, z njenim glasom dušo nežno božajočem nastopu mlade članice društva, pevke Kristine, ob spremljavi zborovodja Matija Horvata, je v notranjih prostorih sledila predstavitev romana Misliš resno, slepe avtorice, na številnih področjih zelo aktivne ženske in pred leti tudi Slovenke leta, Sonje Pungertnik. Avtorica v svoji knjigi rahločutno izpostavlja doživljanje mladega slepega dekleta v dobi odraščanja in iskanja svoje poti, pa tudi odnos okolice, družbe videčih ljudi, sovaščanov, prijateljev, sorodnikov... do nje.

Dogodek je bil sklenjen s prijetnim druženjem ob kavici in s posebnim izzivom za goste-donatorje: pojesti so morali neko obljubljeno sladico (zagrebško kremšnito), ki je predhodno sploh niso videli pred sabo, z zavezanimi očmi. Tako so tudi oni vsaj za par minut izkusili, kako je živeti v svetu ljudi, ki jih je tak ali drugačen splet okoliščin postavil pred specifične in trajne življenjske izzive, vse dokler bodo s svojimi talenti in za marsikoga videčega s čudežnimi, z neverjetnimi sposobnostmi uspešno potovali skozi njim dodeljeni čas.     zapisala, Majda Slavinec