Svetovni dan vida in 140 let rojstva Minke Skaberne

V mesecu januarju obeležujemo dva pomembna dogodka za slepe in slabovidne, njihovo pismenost ter bralno kulturo. 4. januarja leta 1809 se je rodil za slepe izredno pomemben izumitelj brajeve pisave (brajice) Louis Braille, zato je prav ta dan Generalna skupščina združenih narodov s sprejetjem resolucije Svetovne zveze slepih razglasila kot svetovni dan brajeve pisave. Poleg izuma brajeve pisave je za slepe in slabovidne na Slovenskem še kako pomembno delo Minke Skaberne, ki je z organiziranjem prepisovanja knjig v brajico omogočila ustanovitev prve in edine knjižnice za slepe in slabovidne pri nas, ki deluje še danes. Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882. Letos zato obeležujemo 140-letnico njenega rojstva.

SVETOVNI DAN BRAJEVE PISAVE

Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije dajemo poudarek na pomenu dostopnosti informacij slepim in slabovidnim. Eden od načinov dostopa do njih je brajeva pisava, ki slepim odpira okno v svet leposlovja, izobraževanja, kulture, glasbe in ostalih področij življenja.

Brajeva pisava je pisava slepih, ki jo zaradi reliefnega tiska slepi berejo s blazinicami prstov. Osnovni element brajice je brajeva celica standardne velikosti, v kateri se nahaja šest (v računalniški brajici osem) pik, ki so razporejene v pravokotnik tako, da sta vodoravno največ dve in navpično največ 3 (v računalniški brajici štiri) pike.

Različne kombinacije različnega števila pik ustvarjajo črke, ločila in simbole.

Tako kot na vsa področja življenja razvoj tehnologije vpliva tudi na branje in pisanje brajeve pisave. Od samih začetkov, ko so brajico pisali s šilom in posebej za to oblikovano tablico, smo danes na stopnji razvoja, ko lahko gradivo v brajevi pisavi pišemo s pomočjo brajevega pisalnega stroja ali natisnemo s pomočjo računalniške opreme in brajevega tiskalnika. V osemdesetih letih prejšnjega stoletja so se z izumom elektro-mehanskega brajevega modula, ki je omogočal prikaz in izbris brajevega znaka, izpolnili pogoji za izum brajevih zaslonov in brajevih vrstic, ki slepim omogočajo dostop do digitalnih vsebin preko računalnika. Gre za tipkovnici podobno elektronsko napravo, na kateri se besedilo iz računalniškega ekrana pretvarja v brajevo pisavo.    

Na drugi strani sodobna tehnologija omogoča branje informacij in gradiv s pomočjo programske opreme, imenovane bralnik zaslonske slike, ki skupaj s govorno sintezo besedilo na računalniškem ekranu pretvarja v zvok. Takšen način branja in pisanja izpodriva brajevo pisavo, zato se znižuje pismenost slepih oseb. Na Zvezi društev slepih in slabovidnih Slovenije si tako prizadevamo, da s promocijskimi aktivnostmi, z dogodki in rednim tiskanjem časopisov, učbenikov in leposlovnih del v brajevo pisavo prispevamo k boljši pismenosti slepih. Številni slepi namreč radi povedo, da brajeve knjige v fizični obliki ne more nič nadomestiti.

 

140-LETNICA ROJSTVA MINKE SKABERNE

Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju kot četrti otrok Francu Ksaverju in Viktoriji Skaberne. Po osnovni in meščanski šoli leta 1901 je zaključila študij na ljubljanskem učiteljišču. Nekaj let je poučevala po raznih ljubljanskih šolah in si tako pridobila osnovno prakso ter pogoje za poklicni izpit, ki ji je odprl pot do stalnega mesta v dekliškem učiteljišču. To mesto je dobila leta 1909, ko ji je bilo 27 let. Dve leti pozneje je opravila tečaj za pouk slepih na Dunaju. Med prvo svetovno vojno je delovala v društvu Dobrodelnost, v okviru katerega se je leta 1917 odpravila v graški zavod za slepe. Tu se je prvič seznanila z delom s slepimi in slabovidnimi. Obiskala je oslepele slovenske vojake in si ogledala, kako je bila organizirana tamkajšnja Braillova knjižnica.

Po vrnitvi iz Gradca je imela javno predavanje o skrbi za slepe na učiteljišču v Ljubljani. Na tem predavanju je razvila zamisel o ustanovitvi Braillove knjižnice v Ljubljani na podlagi prepisovanja knjig v brajevo pisavo, kar bi bilo mogoče storiti s pomočjo dobrodelne dejavnosti prostovoljk.

Na šesttedenski tečaj za pisanje in branje Braillove pisave se je prijavilo sto prostovoljk, ki so delale na svojih domovih pod Minkinim nadzorstvom. V enem letu so prepisale 60 del slovenskih pisateljev. Temelji slovenske knjižnice slepih so bili postavljeni.

 

NAPOVEDNIK DOGODKOV:

V petek, 7. 1. 2022 ob 10 uri, bomo v okviru tradicionalne Petkove zoom kavice (PZK) počastili 172 letnico smrti Luisa Brailla. Z dddr Evgenom Bavčarjem in s slepim profesorjem in lektorjem Rokom Janežičem se bomo pogovarjali o pomenu brajice v današnjem času.  

Drugi teden letošnjega leta bomo posvetili obeleževanju 140. obletnice rojstva Minke Skaberne, ustanoviteljice slovenske knjižnice za slepe, ki je velik del življenja posvečala skrbi za slepe.  

Na dan njenega rojstva, 10. 1. 2022, bomo ob 10 uri  v prostorih knjižnice slepih in slabovidnih na Kotnikovi 32 v Ljubljani odprli razstavo Sabe Skaberne, v Ljubljani živeče sorodnice.  

10. 1. 2022 ob 18 uri bo otvoritev razstave Onstran svetlobe. Več kot leto dni potujoča razstava likovnih in fotografskih del slepih in slabovidnih se bo za mesec dni ustavila v knjižnici Mirana Jarca. 

V torek, 11. 1. 2022, ob 10 uri bo v prostorih Knjižnice Minke Skaberne na Kotnikovi 32 v Ljubljani predstavitev knjige Vinka Moderndorferja Sončnice. Knjigo smo priredili v slepim in slabovidnim dostopne medije (brajica, zvok). Predstavitve se bosta udeležila avtor in urednica knjige Alenka Veler, ki je predlagala knjigo za prilagoditev.  

Minka Skaberne se je rodila 10. januarja 1882 v Kranju. Zato bomo ta dogodek počastili v četrtek, 13. 1. 2022, ob 18 uri v knjižnici v Kranju. Pogovarjali se bomo s slepim Cirilom Podjedom, ki je z Minko Skaberne sodeloval pri prepisovanju knjig.  

Praznovanje bomo zaključili v petek, 14. 1. 2022, ko se bomo na Petkovi Zoom kavici (PZK) pogovarjali o Minki Skaberne z ljudmi, ki so jo poznali.

 

Lep pozdrav.

 

 

Štefan Kušar                                                                       Matej Žnuderl

Tajnik ZDSSS                                                                     Predsednik ZDSSS