POGLED ČEZ RAMO NA LETO IZZIVOV IN PREIZKUŠENJ

Majda Slavinec

POGLED ČEZ RAMO NA LETO IZZIVOV IN PREIZKUŠENJ

Leto 2020. Zapisano: 2, 0, 2, 0. Zanimiva kombinacija številk, ki kar malce spominja na kako športno napoved, pri kateri nikoli vnaprej ne veš, kakšna bo resničnost. Le upaš lahko, da bo tvoja napoved prava.

In pred skoraj dvanajstimi meseci, ob vstopu v leto, ki se sedaj že poslavlja, da odstopi čas naslednjemu, se nikomur, prav zares nikomur izmed nas ni niti sanjalo, kaj vse nas čaka. Seveda smo čez praznični silvestrski mejnik starega leta 2019 stopili v novo 2020 z neštetimi upi, željami, pričakovanji, načrti, pa tudi z malce običajne bojazni in negotovosti pred vsem neznanim, toda to, kar se že od samega začetka leta dejansko dogaja, je pa res težko sprejemljiva celoletna preizkušnja in nepredvidljivi scenarij naše sedanjosti.

Leto 2020 je iz neke svoje zlobne malhe med ves človeški rod raztreslo nešteto agresivnih brigad novega majcenega, prostemu očesu nevidnega diktatorja, poimenovanega SarsCov-19, ki si vsak trenutek znova z neverjetno vztrajnostjo poskuša po vsem svetu podrejati človeška življenja in gospodariti nad njimi ter nad vsem, kar ljudje počnemo, delamo, ustvarjamo.

Ne, nič ni več tako, kot je bilo.

V odnosih med nami, najvišje razvitimi čutečimi bitji s temeljnimi potrebami po pripadnosti, ustvarjalnosti, po druženju in bližini, po dotikih in po objemih z vso njihovo fizično toplino ali zgolj po preprostem stisku roke kot mogočnem vrelcu novega poguma in moči, veljajo povsem nova pravila, ki iz nas polagoma ustvarjajo samotarska bitja, zaprta vsako v svoj majceni varni oblaček, ki si, kakor nas dan za dnem kot dobronamerni ščit pred novo zloglasno, vse prevečkrat smrtonosno boleznijo vzpodbujajo ukrepi in priporočila, prizadeva varno lebdeti, ustvarjati in živeti čim dlje od sosednjih mehurčkastih oblačkov vseh naših dragih, pa čeprav nas skupne potrebe kličejo in usmerjajo v njihovo bližino. Kajti potrebujemo eden drugega; potrebujemo se bolj kot kdajkoli doslej. Starši otroke, otroci starše, ostareli dedki in babice radožive, živahne vnuke in vnukinje, sošolci sošolke, brat sestro, sosed soseda, prijatelj prijatelja... 

In potrebujemo se tudi člani društev slepih in slabovidnih. Potrebujemo  vsa naša druženja, naše društvene pomočnike, svetovalce in prostovoljce, potrebujemo vsa naša izobraževalna, ustvarjalna, sprostitvena srečanja. Kot v vseh minulih letih potrebujemo vse, ki so nam in kar nam je blizu - vse kar pomeni društvo.

Pa tega v letošnjem letu skorajda ni bilo, vsaj ne v taki obliki kot v preteklosti. Če pa je tu in tam kakšna aktivnost le uspela biti realizirana, je bila strogo zaznamovana z maskami na obrazih in z omejenim številom udeležencev na varni razdalji, eden daleč od drugega... In nekdo je vedno ostal doma, nekdo se je počutil ogrožen... Ni se upal prijaviti, bal se je priti ... Ker ni dovolj prostora... Ker bi nas bilo preveč z različnih koncev... Ker... Ker...

In ta virus... Kdo ve, s kom bi lahko prišel v stik... Kaj pa, če ...

Takšni so bili minuli meseci v MDSS Murska Sobota in upam si trditi, da so bili podobni tudi v drugih društvih.

Članice in člani MDSS Murska Sobota pogrešamo konkretni, stik z društvom in med seboj, pa čeprav, dokler ne pridobimo novih prostorov, pod začasno, z vso skrbnostjo pripravljeno in prilagojeno nadomestno streho. A žal nad vsemi temi prizadevanji, željami in potrebami vladajo omejitve gibanja, občasne ukinitve javnih prevozov, prepoved druženja... Nič čudnega torej ni, da društveni telefon pregoreva zaradi neštetih klicev in dolgih razbremenilnih, opogumljajočih pogovorov s članicami in člani društva. Predsednik Vojmir, predvsem pa tajnica Metka delata, kar pač zmoreta. Poslušata, vzpodbujata, tolažita, svetujeta, vlivata upanje in krepita voljo. Na daljavo, preko telefona. Druge možnosti ni.

Trenutno ni praktično izvedljivih aktivnosti, ki bi med pretežno starejšim članstvom društva lahko potekala takole na daleč, “on line”, razen ene svetle izjeme v zadnjih mesecih.

Dvanajst pevcev društvenega pevskega zbora je z zborovodjem Matijem uspelo najti način, da po kar nekaj večtedenskih prekinitvah vaj sedaj zopet pridno vadijo in ustvarjajo. Res da vsak zase na svojem domu, znotraj svojih štirih sten, vsak v svojem varnem mehurčku, a vendar jih pesmi povezujejo. In pokličejo se po telefonu, pokramljajo, izmenjajo mnenja in ostajajo povezana skupinica, ki komaj čaka, da čimprej znova skupaj zapoje v živo. Veselijo se tega trenutka, kjerkoli že bo in upajo, da bo kmalu. Do takrat pa pridno vadijo doma s pomočjo posnetkov in navodil, ki jim jih preko sodobnih informacijskih tehnologij redno posreduje zborovodja Matija. Kakšna sreča, da so se v preteklih društvenih izobraževalnih programih dovolj usposobili za delo s temi, v trenutnih razmerah prepotrebnimi sodobnimi elektronskimi pripomočki.

V začetku leta so pevci načrtovali kar nekaj nastopov, še posebej jeseni in v tem prihajajočem prazničnem decembru, sedaj pa si želijo le zdravi ubrano prepevati, najprej seveda zase in za svoje dobro počutje. Če bo morebiti pa le uspelo kje zunaj še za koga, pa bo to izjemno plačilo za ves vloženi trud in dodatna prepotrebna vzpodbuda za nadaljnje delo. Upanje ne umre.

Da, iztekajoče se leto je pošteno premešalo in prevrednotilo vse zastavljene cilje. Na kar precej krut način nas sili, da resnično stopimo skupaj v prizadevanjih za dobro vsakogar med nami. Naš notranji pogled usmerja k sočloveku, četudi se ga fizično ne smemo dotakniti. Lahko pa se ga dotaknemo s pomočjo v stiski in z odgovornim ravnanjem. Lahko ga pobožamo tako, da mu prisluhnemo in ga tudi resnično slišimo. Predvsem pa lahko v tej negotovi covid sedanjosti in v teh že na zunaj mračnih, hladnih, sivih decembrskih dneh z govorico za stisko svojega bližnjega odprtega srca prinašamo svetlobo ter v očeh eden drugemu prižigamo iskrice veselja, upanja, sreče.

Naj torej svetloba številnih lučk, ki se že prižigajo v naših mestih, vaseh, domovih, použije strah, obup, nemoč, tesnobo, samoto, občutke brezizhodnosti ter v naših srcih prižge trajno zaupanje in vero v zdravje, v lepši jutri, v prijazne, svetle dni in predvsem v srečno, uspešno, zdravo 2021.

* * * * *