Čutno doživljajski dan z delavnico peke perecev ob Bukovniškem jezeru

BOGAT ČUTNO DOŽIVLJAJSKI DAN

Predzadnji torek v letošnjem vročem, soparnem avgustu smo se člani Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Murska Sobota množično udeležili posebnega čutno doživljajskega dne. Dobra volja, vedoželjnost in pričakovanje nečesa novega so nas skupaj s spremljevalci že slabo uro pred uradnim pričetkom obljubljenih vabljivih dejavnosti zbrali v senci ogromnega, devetdeset let starega hrasta pred Rokodelsko hišo v Dobrovniku. Bili smo res pestra, vesela druščina, od nadobudnih, pogumnih srednješolk, pa do številnih novih znanj željnih upokojenih članov društva, od gospodinj do aktivnih zaposlenih, moških, žensk in otrok.

Po kratki predstavitvi kraja, kjer smo se nahajali, nas je predstavnica Društva upokojencev  Dobrovnik povabila k soustvarjanju pri izdelavi in peki perecev, prepoznavnega peciva tega širšega obmejnega lendavskega okoliša.

Sprva smo bili še malce negotovi, plahi, nesigurni vase, toda najmlajše članice so se hitro opogumile, sledile demonstraciji in navodilom kuharic in kaj hitro same spletle ter spretno zvile svoje prve perece. Njihovo očitno navdušenje je pritegnilo še ostale prisotne članice in člane, tako da je nazadnje pri delovnih mizah nastala kar precejšnja gneča in pereci so ob pomoči spretnih domačink nastajali kot po tekočem traku. Neverjeten, osrečujoč je občutek, ko tvoji prsti oblikujejo vzhajano, voljno testo iz moke, kvasa z le drobcem dodanega sladkorja, pa iz mleka, maščobe in soli ter ga spletajo v slastno kvašeno pecivo v obliki kolobarjev. Kako lepo je dišalo, ko so se naši pereci pekli v peči in kako božanski je bil šele občutek, ko so se potem sveži, topli, omamno dišeči kar topili v ustih. In seveda, bili so še boljši, ker smo jih ob pomoči spretnih kuharskih mojstric in mojstrov Društva upokojencev Dobrovnik naredili tudi mi sami.

V isti stari, skrbno obnovljeni panonski hiši smo si tudi izmenično ogledali zbirko starih, inovativno obnovljenih in domiselno na novo izdelanih oziroma sestavljenih kosov pohištva, kakršnega so tamkajšnji prebivalci uporabljali nekoč. Domačinka je povedala, da številne izdelke, od košar, cekarjev, prtičkov, cvetja in še marsikaj s starinskimi tehnikami naredijo sami iz naravnih materialov - iz ličja, šibja, platna, krep papirja in tako dalje. Skrbijo za ohranjanje kulturne dediščine kraja, k temu vzpodbujajo mladi rod ter organizirajo razne dogodke in delavnice, na katerih svoje znanje prenašajo na mlajše generacije in na vse ostale, ki jih to zanima. In česar so v društvu najbolj veseli - odziv je zelo dober, množičen, tako med odraslimi kot tudi med mladino.

Prepolni lepih vtisov in doživetij smo se nato odpeljali do Bukovniškega jezera in se po prijetno hladnem, zelenem gozdu sprehodili do Vidove kapelice in do Vidovega izvira. V prijetni senci smo posedeli na lesenih klopcah in prisluhnili vodički iz Turističnega društva Dobrovnik, ko nam je na kratko predstavila kraj in obmejno občino Dobrovnik, ki ima 1100 prebivalcev in zajema samo tri vasi. Osvežili smo se po obrazih s hladno vodo iz Vidovega izvira, si umili oči in si jo seveda tudi nalili v steklenice za domov, saj bila vendar tako zelo sveža, dobra, energetsko bogata in pravijo, da tudi zdravilna za vid, če le dovolj močno verjameš. 

Ob Bukovniškem jezeru je zelo močno zdravilno sevanje dobre energije, zato je ob njem in v gozdu (ki je tudi, tako mimogrede povedano, izredno dobro rastišče gob) posebej označenih kar 26 točk za lajšanje raznih zdravstvenih težav.

Zaradi z neštetimi koreninami in koreninicami prepletenih tal se mi po gozdu nismo sprehajali, temveč smo se, s vsaj za nekaj časa napolnjenimi pljuči čistega, svežega gozdnega zraka, vrnili na parkirišče in se odpeljali v gostilno Lipot na za nas pripravljeni prekmurski bograč, kruh in sladico.

Naš čutno doživljajski dan smo zaključili z veselim, sproščenim druženjem, pa seveda s pesmijo in s plesom.

Resnično, dan je bil množica lepih, bogatih doživetij, bili so nepozabni trenutki, ko smo osvajali nova znanja in veščine, krepili samozavest in zaupanje vase, se družili v naravi, uživali v dobrotah prekmurske kuhinje in plesali po taktih dveh lokalnih glasbenikov.

Hvala vsem, ki so pripomogli, da smo se domov vrnili polni novih znanj, pozitvnih misli, vtisov in energije.

Pa seveda - kdaj drugič spet.

Zapisala Majda Slavinec