POMAGAJVA SI
Morda si tudi ti osamljen,
morda ti je teže kot meni,
morda več ne najdeš rešitve;
daj mi svojo dlan,
pridi, pomagala ti bom
in ti boš pomagal meni.
Veš, človek sam
včasih ne zmore poti,
a v dvoje bo lažje,
odvrgla bova z ramen
svinčeni vrč bolečine.
Ne čakajva niti trenutka,
razbijva ga čimprej,
pa bo svet lep
tudi za naju.
TRENUTEK
Tukaj je
in že ga ni.
Srce poboža,
odhiti.
V dušo seme posadi,
ga volji moji prepusti.
Za večnost
cesto mi gradi,
brez njega
zmanjkalo bi že poti.
Bil je tukaj,
več ga ni,
ostaja pa
moč milosti.
Majda Slavinec