Edina tema, ki obstaja, je neznanje ...

Medobčinsko društvo splepih in slabovidnih Murska Sobota

70 let društva

Kontakt

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota

Arhitekta Novaka 4 II
9000 Murska Sobota

E-pošta: mdssms@zveza-slepih.si
Tel.: +386 (0)2 521 10 42
Mobi: +386 41 892 211
Fax: +386 (0)8 200 95 22

Matična: 5047218000
TRR: 0234 0001 0412 848 Nova Ljubljanska banka

Izvajanje posebnih socialnih programov in rezultati analize anketnih vprašalnih list

Predstavitev

Začetki društva, zgodovinski razvoj in delovanje v korist slepih in slabovidnih

 

Minilo je sedemdeset let od takrat, ko je bilo leta 1948 ustanovljeno Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota. To je čas, če gledamo zgodovinsko, v katerem so se posamezniki in skupine vse bolj organizirano zavzemali za svoje pravice in uveljavljanje svojih interesov, po drugi strani pa je tudi družbena dinamika od človeka, slepega oziroma slabovidnega in zdravega, zahtevala vedno večjo zavzetost pri prilagajanju v hitro spreminjajočem se svetu, v katerem si mora vsakdo izboriti svoj prostor pod soncem.

Tablice in beračenje

Prva pobuda, da bi tudi slepi v Sloveniji ustanovili svoje društvo, je bila podobna konceptu, kot so ga  imeli  sosedje  v Avstriji. V času Avstro-Ogrske je bila večina tistih, ki so se šolali v avstrijskih zavodih za slepe, že včlanjenih v Podporno društvo slepih Avstrije, ki je usposobljenim slepim pomagalo do zaposlitve, socialno šibkim pa z denarnimi prispevki.

Društvo je bilo podporno društvo slepih. Njegova glavna naloga je bila zbirati denar za pomoč revnim članom.  Stiska slepih je bila na podeželju še večja kakor v mestih. Veliko jih je bilo prisiljenih beračiti, na prsih pa so nosili tablice z napisom SLEP ali DARUJTE SLEPCU. Beračenje slepih je bilo tradicija in mnogi so to počeli brez hude potrebe. Ker je javnost enačila slepe z berači, so bili člani društva, ki so se preživljali s svojim delom, zelo prizadeti.

Pri pregledu razvoja pomurskega zdravstva  moramo poudariti trahom, kronično in nalezljivo virusno bolezen oči. Konec preteklega stoletja so madžarski zdravniki ugotovili, da zlasti v Prekmurju oboleva za trahomom samo slovenski živelj, ki je odhajal v skupinah na sezonsko delo na Madžarsko. Sezonci so poleg skromnega zaslužka domov prinašali trahom, ki se je potem širil med številnimi člani družine, stisnjenimi v en sam prostor. Šele po drugi svetovni vojni so bolezen z odkritjem in uporabo učinkovitih zdravil v Prekmurju dokončno zatrli.  Za obvladovanje obolevnosti za trahomom sta bili ustanovljeni  protitrahomski ambulanti v Murski Soboti in Lendavi.

Leta 1939 se je Podporno društvo slepih Slovenije preimenovalo v Društvo slepih, v njegovem okviru je delovala tudi Braillova knjižnica. V društvo so se vključevali slepi iz vse Slovenije, žal pa se ne ve, koliko slepih se je vključilo v to organizacijo z našega območja.

Društvo je delovalo tudi med drugo svetovno vojno in položaj slepih med obema vojnama se je sicer malce izboljšal, a ne toliko, da bi imeli slepi zagotovljeno socialno varnost. Niso bili deležni zdravstvenega varstva, socialne pomoči pa so bile zelo nizke. Slepi so prebivali v Domu slepih Škofja Loka, pri svojcih ali rejniških družinah.

V Ljutomeru po vojni prvo poverjeništvo v Sloveniji.

Leta 1945 so bila društva razpuščena. Leta 1946 je bila v Ljubljani ustanovljena skupščina Združenja slepih Jugoslavije za Slovenijo. Glavna naloga novoustanovljenega društva je bila zbrati in včlaniti slepe v združenja ter jim nato pomagati na gospodarskem, socialnem, kulturnem in prosvetnem področju.

Najprej pa je bilo seveda treba vedeti, koliko slepih sploh je in kje živijo. Republiška organizacija je zato krajevnim ljudskim odborom poslala anketni list za popis slepih občanov.

Leta 1947 je razširjena dejavnost zahtevala ustanavljanje okrajnih združenj slepih s sedeži pri takratnih okrajnih ljudskih odborih (Ljubljana, Kranj, Maribor, Celje, Murska Sobota). Ustanovitev okrajnih društev je bila tudi odraz vedno večjih potreb članstva in razširjene dejavnosti organizacije.

V začetku leta 1948 so se dogovorili, da naj bi tam, kjer živi v enem okraju več kot dvajset slepih, nastali okrajni odbori organizacije. Tako se je začela zgodovina našega društva.
Prvi podružnični odbor združenja slepih je nastal 4. aprila leta 1948 v Ljutomeru, avgusta istega leta pa  tudi odbor v Mariboru in v drugih okrajih.

Takratni lokalni časopis  Ljudski glas, predhodnik Vestnika,  je  21. aprila 1949 zapisal, da je bilo v Okraju Ljutomer v organizacijo vključenih  petindvajset slepih. Zapisano je bilo, da je  bilo poverjeništvo za slepe ustanovljeno  leta 1948 in na občnem zboru, ki je bil prvi v Sloveniji, je bil ustanovljen odbor, ki je takoj začel  delovati. Da bi čim prej olajšali življenje slepim in predvsem, da se ugotovijo njihove potrebe, je bil narejen seznam slepih, urejeni sta bili evidenca in statistika. Izpostavljena je bila skrb za slepe na domu, bila so številna predavanja o skrbi za zdravje oči. Dva človeka sta bila prijavljena za učenje pletarske obrti, ki je bila primerna za ljudi z okvaro vida. Med našim članstvom sta bila najbolj znana po ročnih pletarskih spretnostih  Helena Jakič in Franc Poredoš.

Naslovi organizacij na terenu so se od leta 1948 do danes večkrat spremenili, saj so se prilagajali zakonskim predpisom, spreminjanju lokalne in teritorialne samouprave ter sestavi članov v društvu.

Po ustanovitvi novih okrajev leta 1955 se je organizacija slepih spet preimenovala v Zvezo slepih Slovenije - odbor osnovne organizacije  Murska Sobota.

Okrajni odbor Zveze slepih Jugoslavije - Murska Sobota je 16. aprila  1956 v hotelu Zvezda proslavil desetletnico obstoja združenja. Tega dne je bil ustanovni občni zbor, ki so se ga udeležili člani Zveze slepih Jugoslavije nekdanjega Okraja Murska Sobota.

Lokalni časopis Pomurski vestnik je leta 1958 zapisal, da je v Pomurju sto trideset slepih, za katere vzorno skrbijo, predvsem pa za njihovo delovno usposabljanje. Večino so jih poslali na usposabljanje v Zemun in Škofjo  Loko.

Istega leta  je Pomurski vestnik v številki, ki je izšla julija, zapisal, da se je začelo razpravljati in obravnavati tudi problematiko gluhonemih oseb.

Nov očesni oddelek, letovanja, zaposlitve

Leta 1964 je bila v Murski Soboti pomembna slovesnost, saj je bil namenu predan nov očesni oddelek soboške bolnišnice v mestu, v Ulici arhitekta Novaka. To je bila pomembna, celo dragocena pridobitev za Pomurje glede strokovne, diagnostične in terapevtske obravnave ljudi z okvaro vida.

Zveza slepih je od svojega začetka leta 1946 ugotavljala, da je za  člane  treba organizirati prosti čas, oddih in letovanje. Iskala je ustrezne lokacije. V regionalnem časopisu Vestnik je bil objavljen 6. 10. 1966 na pobudo takratnega tajnika našega  društva Franca Horvata  poseben članek na to temo, v katerem med drugim beremo: Zveza slepih je organizirala za počitek slepih tri počitniške domove: na Okroglem pri Kranju, na otoku Šolta pri Splitu in v Izoli. V časopisnem članku je še zapisano, da je dala ljudska revolucija slepim najdražje darilo: dostojanstvo človeka.

Ob petnajsti obletnici ustanovitve Zveze slepih Jugoslavije leta 1969 je bil izdan zbornik slepih Svetloba izpodriva temo, v katerem so našteti zaposleni slepi iz našega društva po poklicih, podjetjih in ustanovah na dan 31.12.1968:

Marija Filipič, fizioterapevtka, Zdravilišče Slatina Radenci;

Alojz Hvalič, delavec, Zdravilišče Slatina Radenci;

Dušan Korošak, kmetijski tehnik, Kmetijski kombinat Gornja Radgona;

Anton Kos, telefonist in vratar, Komunalni zavod za socialno zavarovanje, Murska Sobota;

Angela Slokan, telefonistka, Skupščina občine Ljutomer;

Franc Weindorfer, delavec, Pomurski tisk, Murska Sobota.

 

Leta 1970  je Zveza slepih Pomurja vključevala sto devetnajst članov. Od tega je bilo le šest zaposlenih, prav toliko jih je bilo na usposabljanju. Večina članov je izhajala iz vasi, v katerih so bile slabe življenjske razmere. Na zboru članov je bilo poudarjeno, da je bila družbena skrb za slepe pri reševanju njihovih problemov solidarna. Organizacija slepih je bila aktivna na celotnem območju Pomurja. Od občinskih skupnosti pa je za svoje delovanje prejemala le skromne dotacije. Vse aktivnosti za delovanje društva so  bile volonterske.

Zaslužni aktivisti in prvi tabor slepih

V začetku sedemdesetih let se je dejavnost razširila tudi na skrb za slabovidne po vsej Sloveniji.

Julko Bezjak, zagovornico slepih in slabovidnih, je leta 1971  Mimi Breznik, takratna predsednica Zveze slepih Slovenije, sprejela kot častno članico v Zvezo slepih Slovenije.

Na območju Občine Ljutomer ne smemo pozabiti na aktivno članico, slepo Veroniko Žižek, ki je bila zelo priljubljena predvsem pri otrocih, napisala pa je tudi številne v srce segajoče pesmi. V  Povesti oslepele med drugim zapiše:

 

Žarek radosti pa sije še zame,

dasi oči  mi zastira megla,

kadar me bratska ljubezen objame,

in ko prijatelj roko mi poda.

 

Zveza slepih je  organizirala ob petindvajseti obletnici ustanovitve osnovnih organizacij 2. in 3. junija 1973 v Ljutomeru  prvi tabor slepih v Sloveniji.  To je bil obsežen prikaz aktivnosti slepih.

Svetloba izpodriva temo je sporočilo na spominskem znamenju, ki so ga v ljutomerskem spominskem Parku prvega slovenskega tabora postavili v spomin na prvi slovenski tabor slepih, ki je bil na istem mestu pred sto petimi leti.

Društvo je in še sodeluje z drugimi organizacijami, društvi, interesnimi in strokovnimi združenji, državnimi organi in lokalnimi skupnostmi. Prav tako se povezuje tudi z različnimi humanitarnimi organizacijami in s civilnimi združenji, ki pomagajo pomoči potrebnim.

Najpomembnejši nosilec razvoja in vpetosti v lokalno in mednarodno delovanje je bil dolgoletni predsednik društva Anton Tonček Kos, seveda  ob pomoči aktivnih članov društva. Leta 2012 mu je društvo za njegovo dolgoletno, požrtvovalno in uspešno delo v korist slepih in slabovidnih posthumno podelilo naslov častnega člana. V svojih letih delovanja, s prekinitvami nekje od 1973 do 1984 ter 1989 in 2011, je dosegel skupaj s člani izvršnega odbora, da je dobilo društvo svoje prostore za delovanje in da je bila tajnica društva zaposlena za nedoločen čas.

Društvo je v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja tesno sodelovalo s Centrom za socialno delo Murska Sobota in drugimi centri na območju Pomurja. Strokovne delavke Centra za socialno delo Murska Sobota, ki so pokrivale področje starejših in invalidov, so bile vključene v organe društva in tako pomagale pri reševanju številnih socialnih in zdravstvenih problemov ljudi zaradi izgube vida. V organe društva so bile aktivno vključene Marija Dora, Anica Horvat, Marjeta Gerenčer in v zadnjih letih Sabina Kodila.

Podatki o dosedanjih predsednikih in tajnikih društva so bili glede na to, da društvo nima arhivskih podatkov, pridobljeni s pogovori s posamezniki.

Dosedanji predsedniki:

Štefan Žilavec, 1957-1965,

Franc Weindorfer, 1965-1973,

Anton Tonček Kos, 1973-1984 in 1989-2011,

Štefan Maučec, 1985-989 in 2011-2014,

Vojmir Prosen, predsednik od leta 2015.

 

Tajniki društva od ustanovitve dalje:

Avgust Kramar, 1960,

Franc Horvat, 1965-1973,

Rozalija Hartman, 1979,

Marija Tompa, ni podatka,

Barbara Kuhar, 1987-1988,

Marjeta Grabar,  od leta 1989 naprej.

 

Velik problem društveni prostori

Delovanje društva je potekalo v stanovanjih, gostilnah, po ustnem izročilu nekje od leta 1960 do 1989 v sobi gradu v Murski Soboti. Z vztrajnim prizadevanjem je leta 1989 društvo uspelo dobiti in urediti prostor v stavbi nekdanje stare soboške kirurgije v Ulica arhitekta Novaka 4. Ta prostor je bil namenjen celotni dejavnosti društva.  Tu so potekali  sestanki organov, različnih komisij, izvajala so se usposabljanja, delavnice, pogovori. V omenjenem prostoru  je bila nameščena  prva računalniška braillova čitalnica, katere vodja je bil aktiven član  društva Tibor Kuronja. Tibi, kot so ga klicali njegovi prijatelji,  je bil  prvi računalniški programer z okvaro vida v Jugoslaviji. S svojim znanjem je pomagal številnim slepim in slabovidnim v našem društvu in tudi širše, saj je bil tudi v organih Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije odgovoren  za razvoj prilagojene računalniške opreme za ljudi z okvaro vida. Za prepoznavnost v glasbeni umetnosti pa je poskrbel član društva in avtor številnih skladb del Geno Tinev.

Društvo je opora članom, podporniki nepogrešljivi

Z leti so se razvijali številni posebni socialni programi in storitve, ki ljudem z okvaro vida omogočajo čim bolj neodvisno in enakopravno vključevanje v družbo.  Leta  1997 je društvo  odkupilo levi del drugega nadstropja stare kirurgije v Murski Soboti v Ulici arhitekta Novaka 4.

Prostori  so bili obnovljeni, na novo opremljeni in predani v uporabo za  delovanje in izvajanje posebnih socialnih programov 15. maja 2001.  

Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, ki je povezano v Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije,  danes  deluje na območju 27 občin Pomurja: Apače, Beltinci, Cankova, Črenšovci, Dobrovnik, Gornja Radgona, Gornji Petrovci, Grad, Hodoš, Kobilje, Križevci pri Ljutomeru, Kuzma, Lendava, Ljutomer, Moravske Toplice, Murska Sobota, Odranci,  Puconci, Radenci, Razkrižje, Rogašovci, Sveti Jurij, Šalovci, Tišina, Turnišče, Velika Polana in Veržej.

V društvo se lahko včlani slepa ali slabovidna oseba, ki je državljan Republike Slovenije s stalnim bivališčem v Sloveniji in ki ima takšno stopnjo okvare vida, kot jo določa definicija slepote in slabovidnosti za Republiko Slovenijo, in sicer:

 

SLABOVIDNOST:

 

-          vidna ostrina od 0,3 do 0,1;

-          vidna ostrina manj kot 0,1 do 0,05 (prsti na 3 m) ali zoženo vidno polje na 20 stopinj ali manj okrog fiksacijske točke ne glede na ostrino vida.

 

SLEPOTA (izguba vida nad 95 odstotkov)

 

- vidna ostrina manj kot 0,05 (prsti 3 m) do 0,02 (prsti 1,5 m) ali zoženost vidnega polja   okrog fiksacijske točke na 5-10 stopinj ne glede na ostrino vida;

- vidna ostrina manj kot 0,02 (prsti 1,5 m) do zaznavanja svetlobe ali zoženosti vidnega polja okrog fiksacijske točke do 5 stopinj ne glede na ostrino vida;

- vidna ostrina 0 (amaurosis) - dojem svetlobe negativen.

 

Po evidenčnih podatkih društva so bili ob koncu leta 2016 v društvo včlanjeni dvesto štirje slepi in slabovidni.  Članarina je znašala deset evrov. Na novo se je na podlagi popisnih listov specialistov okulistov v letu 2016 včlanilo pet slepih in slabovidnih,  umrlo pa je sedem ljudi z okvaro vida.  Od dvesto štirih včlanjenih je sto pet žensk in devetindevetdeset moških.

Društvo, ki ima zaposleno tajnico,  izvaja tiste storitve in posebne socialne programe, ki jih na tem območju ne izvaja nihče drug.    

V izvajanje posebnih socialnih storitev so vključeni številni zunanji strokovni in laični sodelavci ter prav tako strokovni in laični prostovoljci.

Za potrebe   delovanja in izvajanja posebnih socialnih programov društva  so kupili leta 2014 s finančnimi sredstvi fundacije FIHO in Lions kluba Murska Sobota društveni avtomobil. Lions klubi pa so pomagali številnim slepim in slabovidnim tudi pri nakupu sodobnih elektronskih  tehničnih pripomočkov.

Sredstev ni nikoli dovolj

Na začetku delovanja je organizacija  zbirala finančna sredstva za podporo socialno ogroženim članom. Slepi so beračili.  Za slepe je bila v petdesetih letih ustanovljena Loterija Jugoslavije, nato je bil loterijskih svet, ki je deloval pri Loteriji Slovenije, od leta 1998 dalje pa je Fundacija za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Sloveniji  glavni in redni financer društva. V letu 2016 je fundacija FIHO prispevala okrog sedemdeset odstotkov vseh prihodkov. Preostala sredstva  so iz občinskih virov, članarin, prispevkov uporabnikov, donacij, obresti, dohodnine.

Društvo se prijavlja na različne razpise za sofinanciranje programov tako na lokalni kot tudi državni ravni. Slepe in slabovidne spodbujamo, da se vključijo v programe, ki jih izvaja Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije, kot so program ohranjanja zdravja, nadaljevalni računalniški tečaj, vključitev v knjižnico itd.

                                                                           

Status društva:

-          od leta 1999 status društva v javnem interesu na področju socialnega varstva,

-          od leta  2003  status invalidske organizacije,

-          od leta 2012  ustvarjanje pogojev za pridobitev certifikata kakovosti za nevladne organizacije.

 

Osnovni cilji društva so  pomagati slepim in slabovidnim pri  njihovih posebnih potrebah, pomagati pri doseganju boljše kakovosti življenja, zlasti pri uveljavljanju človekovih pravic, nediskriminaciji, ustvarjanju enakih možnosti, spodbujanju slepih in slabovidnih za opiranje na lastne moči in sposobnosti, ter ustvarjati razmere za ekonomsko, socialno, zdravstveno in pravno varstvo slepih in slabovidnih oseb.

Za doseganje svojih ciljev društvo opravlja predvsem tele naloge:

 - včlanjuje slepe in slabovidne;

- spodbuja, omogoča in organizira medsebojno pomoč in sodelovanje med slepimi in 

 slabovidnimi;

- aktivno deluje in sodeluje pri razvijanju, organiziranju in izvajanju posebnih socialnih, zdravstvenih, izobraževalnih, kulturnih, športnorekreacijskih in drugih programov za slepe in slabovidne;

- spremlja in proučuje problematiko usposabljanja, izobraževanja,  zaposlovanja slepih in slabovidnih, predlaga ustrezne ukrepe in izvaja aktivnosti za reševanje teh potreb;

- spremlja in proučuje problematiko socialnega varstva, predlaga potrebne ukrepe in izvaja za to potrebne aktivnosti;

- organizira in izvaja socialno pomoč, osebno pomoč, pomoč družini na domu in druge socialne storitve za slepe in slabovidne ter njihove družine;

- ob pomoči Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije ali samostojno zagotavlja tehnične pripomočke, ki so slepim in slabovidnim potrebni za izobraževanje, usposabljanje, pri zaposlitvi in v vsakdanjem življenju;

- praviloma preko Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije zagotavlja knjige, časopise in druge publikacije v braillovi pisavi, zvočnem zapisu, v povečanem tisku, računalniškem zapisu in drugih tehnikah za slepe in slabovidne;

- usposablja slepe in slabovidne za samopomoč ter svojce in prostovoljce za življenje in delo s slepimi in slabovidnimi;

- sodeluje z Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije pri organiziranju aktivnosti za ohranitev zdravja in pri drugih rehabilitacijskih programih v domovih oddiha;

- razvija socialne spretnosti slepih in slabovidnih in njihovo informiranost na različnih področjih življenja;

- predstavlja, varuje in uveljavlja pravice in interese slepih in slabovidnih na lokalni ravni;

- proučuje, daje pobude in predloge pri sprejemanju predpisov na vseh področjih, ki se kakor koli nanašajo na varstvo pravic in interesov slepih in slabovidnih;

- obvešča javnost in članstvo o svojih aktivnostih in delu;

- sodeluje z drugimi invalidskimi in drugimi organizacijami ter društvi doma in v tujini.

Aktivni na lokalni, državni in mednarodni ravni

Na letališču v Rakičanu je bilo društvo junija 2003 organizator osrednjega kulturnega dogodka, posvečenega evropskemu letu invalidom. Dogodka se je udeležilo okrog tisoč invalidov iz vse Slovenije.

Na mednarodnem področju je bil na pobudo Antona Tončka Kosa 12. 6. 2002 podpisan prvi sporazum o sodelovanju dveh partnerskih društev, in sicer društva slepih iz Lentija in našega društva; 30. 5. 2005  je bilo vzpostavljeno sodelovanje   z društvom slepih iz Sombotela; 27. 6. 2007 je bil na sedežu našega društva v Murski Soboti podpisan mednarodni dogovor o sodelovanju Zveze društev slepih in slabovidnih Slovenije in Madžarske.

Leta 2016 je bil v Radencih podpisan nadaljevalni in z obsegom aktivnosti razširjen mednarodni prijateljski dogovor za obdobje 2016-2020. Partnerji so: Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Murska Sobota, Medobčinsko društvo slepih in slabovidnih Ptuj, Udruga slijepih Međimurske županije in Udruga slijepih Varaždinske županije. Po ustaljeni praksi je vsako leto prvo soboto v mesecu juliju po dogovoru o krožnem sistemu mednarodno  športnorekreacijsko srečanje. Prav tako se po ustaljeni praksi vsako leto meseca oktobra po dogovoru in po krožnem sistemu zaznamuje mednarodni dan bele palice.

 

Organi društva so:

 

- zbor članov

- izvršni odbor

- nadzorni odbor

- disciplinska komisija

 

Društvo ima še druga delovna telesa oziroma komisije za številne socialne, zdravstvene, kulturne, športnorekreacijske in šahovske dejavnosti.

Programe izvajamo po standardih in normativih in so strokovno vodeni. Pri izvajanju upoštevamo kodeks etičnih načel v socialnem varstvu. Izvajamo jih vse leto individualno, v obliki svetovanja, pogovora, pomoči pri urejanju zadev s področja socialnega in zdravstvenega varstva, osebne asistence in skupinsko v obliki seminarjev, tečajev, delavnic, srečanj in pogovorov. Že vrsto let izvajamo večdnevne seminarje v domu oddiha Zveze društev slepih in slabovidnih Izola. Uporabnike seznanjamo s tehničnimi pripomočki, zakonodajo, osnovami mobilnosti in orientacije, aktivni sta skupini za samopomoč Modri in komorna pevska skupina, prav tako uporabniki programa športnorekreacijske in šahovske dejavnosti. Udeleženci se družijo in izmenjujejo izkušnje.

Društvo je aktivno v Svetu za invalide Mestne občine Murska Sobota, v katerem se povezujemo z drugimi invalidskimi organizacijami z namenom, da se borimo za izboljšanje delovnih razmer in življenja invalidov.

Poslanstvo MDSS Murska Sobota se je izoblikovalo in preverjalo v neposrednem življenju slepih in slabovidnih, v odzivanju na konkretne družbene razmere, v prepoznavanju posebnih potreb in interesov slepih in slabovidnih v vsakdanjem življenju in delu ter v krepitvi moči in sposobnosti organizacije, da tudi sama bistveno pripomore k uveljavljanju pravic slepih in slabovidnih, k njihovi polni integraciji v življenje skupnosti.

Evropski prostor, v katerega smo umeščeni, in mednarodno sodelovanje s sosednjimi državami nam ponujata nove priložnosti za povezovanje slepih in slabovidnih onkraj mej naše domovine.

Naj končam z ugotovitvijo, da nas sporočilo našega sedemdesetletnega delovanja  utrjuje v prepričanju in volji, da smo se kot organizacija sposobni odzivati na potrebe in interese članov v času, ki je pred nami, in da smo sposobni ohranjati tudi delo rodov in vseh, ki so se trudili za blaginjo slepih in slabovidnih v preteklosti.

Prepričani smo, da bomo ob prizadevnem delu vseh slepih in slabovidnih tudi v naslednjih letih uspeli izpolniti postavljene cilje in uresničiti naš moto: Edina tema, ki obstaja, je neznanje.

Marjeta Grabar, tajnica društva

 

 

 

 

 

Sofinancerji in donatorji

  • Zveza društev slepih in slabovidnih Slovenije
  • Pomurske lekarne
  • KOMUNALA MURSKA SOBOTA
  • ZAVAROVALNICA TRIGLAV MURSKA SOBOTA
  • HOTEL DIANA MURSKA SOBOTA
  • HOTEL ZVEZDA MURSKA SOBOTA
  • Lokalna razvojna fundacija (LRF) za Pomurje
  • Mestna občina MURSKA SOBOTA
  • Mlinopek d.d., Murska Sobota
  • Radenska Radenci
  • FIHO fundacija
  • Branko Cipot s.p. – Murska Transport
  • Avtobusni promet Murska Sobota
  • Društvo za športno rekreacijo Murska Sobota
  • MOBITEL D.D.
  • Pekarna Kuzmič
  • Turistična agencija Klas
  • Občina radenci
  • Lions Klub Murska Sobota
  • Vzajemna zdravstvena zavarovalnica
  • Saubermacher